V kavarni se ji je pos terminal obrestoval

27 januarja, 2026 By Rosa Knight

Prijateljica, ki je imela manjšo kavarno, je ugotovila, da želi vedno več strank plačati s kartico. Pogosto je zmanjkala še kakšna runda pijače ravno zaradi pomanjkanja gotovine, zato si je morala počasi res omisliti pos terminal.

V kavarni se ji je pos terminal obrestoval

Čeprav se je kar nekaj časa temu branila, je na koncu le popustila in pri sebi ugotovila, da tudi sama vedno manj uporablja gotovino, saj s kartico poteka vse hitreje. Pomembno ji je bilo, da pos terminal sprejema tako kreditne kot tudi debetne kartice, mobilna plačila ter NFC-tehnologijo. Ker ni želela fiksne naprave, saj je bila pogosto mobilna – na terasi in ob posebnih dogodkih –, ji je bolj ustrezal mobilni pos terminal. Tako je lahko strankam omogočila hitro in varno transakcijo, predvsem pa je plačilo opravila hitreje, brez čakanja. Vedno več strank, ki rado plačuje s kartico, je posledično tudi več zapravilo.

Za začetek se je odločila le za najem pos terminala, da bi preverila, kako se bo obnesel. Zaradi pozitivnega presenečenja je začela razmišljati o nakupu, da bi čim bolj zmanjšala stroške. Zelo ji je bilo všeč, da se je lahko s tem pos terminalom povezala tudi s programsko opremo, ki jo uporablja za shranjevanje naročil in beleženje zaloge, kar je bilo zelo praktično. Opazila je tudi, da veliko ljudi plačuje kar z mobilnimi aplikacijami.

Res je bila vesela, da se je odločila za to potezo. Njen pos terminal je imel tudi možnost tiskanja računov, poleg tega je prejela še torbico za zaščito. Ob koncu meseca je videla, da se je promet res povečal, čeprav je imela nekaj mesečnih stroškov zaradi provizij po transakcijah. Kljub temu se je dobiček poznal.…

Telegrami imajo pravi čar

22 januarja, 2026 By Rosa Knight

Nikoli ne bom pozabil tistega občutka, ko sem prvič stopil ven iz porodnišnice z majhnim zavojčkom v naročju. Takrat sem namreč prvič postal oče, zaradi česar pa so bili občutki res nekaj, česar se ne da opisati z besedami. A ko sem stopil iz porodnišnice sem si mislil, da me ne mora nič več presenetiti. Čustva so bila tako močna, da sem komaj dojel, kaj se dogaja. A potem se je zgodilo nekaj, kar me je vrnilo v času, ko so bile stvari bolj preproste in osebne. Začeli so namreč prihajati telegrami, za katere sem že skoraj da pozabil, da sploh obstajajo.

Telegrami imajo pravi čar

Tega tako res nisem pričakoval. V dobi sporočil preko telefona, raznih klicev in hitrih družabnih omrežij se mi je zdelo, da je ta tradicija že skoraj izginila. A ko sem odprl prvi telegram sem začutil nekaj posebnega. Ni šlo le za čestitko. To je bilo veliko več, tisti pravi trenutek, ki ga je nekdo vzel iz svojega dneva, da bi ga posvetil nama in najinemu novorojenčku. Zato me je nekaj tako preprostega res zelo navdušilo in pa predvsem presenetilo, saj se mi je zdelo veliko bolj osebno, kot kakšna SMS sporočila.

Najbolj pa sem bil šokiran zaradi tega, ker se telegrami kar niso in niso končali. Kot sem rekel, sem si mislil, da to danes ni več aktualno in tega nihče več ne pošilja. Ampak očitno je imelo kar nekaj prijateljev idejo, da pošljejo ravno telegram, kar mi je tisti dan še dodatno ogrelo srce.

Tako mi je bilo tudi zanimivo, kako telegrami ob rojstvu ustvarijo občutek praznovanja, ki presega običajno komunikacijo. V porodnišnici sem namreč opazil, da jih prejme kar nekaj staršev. Nekateri so se jih razveselili na okenski polici, drugi pa so jih hranili v torbo. Vsi pa so bili ob prebiranju in gledanju telegrama izrazito nasmejani in veseli.…

Kako so sekcijska garažna vrata poenostavila moje vsakdanje življenje

19 decembra, 2025 By Rosa Knight

Ko smo gradili hišo, sem mislila, da bo največ časa in energije vzela izbira barv, talnih oblog in kuhinje. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj razmišljala o tem, kako pomembna so sekcijska garažna vrata. A danes vem, da so ena najboljših odločitev, ki smo jih sprejeli.

Sprva sem želela klasična, dvižna vrata – preprosta, cenovno ugodna, nič posebnega. A ko mi je izvajalec razložil razliko, sem začela razmišljati drugače. Sekcijska garažna vrata se odpirajo navpično in se pomaknejo pod strop, zato prihranijo ogromno prostora, kar je v naši ozki dovozni poti res ključnega pomena. Poleg tega omogočajo odlično toplotno izolacijo, kar pri ogrevani garaži ni nepomembno.

Kako so sekcijska garažna vrata poenostavila moje vsakdanje življenje

Ko so jih prvič montirali, sem bila presenečena, kako tiho delujejo. Nobenega ropotanja, nobenega sunkovitega gibanja – vse gladko, skoraj neslišno. In tisto jutro, ko sem v dežju prvič pritisnila gumb na daljincu in se sekcijska garažna vrata sama odprla, sem se počutila, kot da sem v filmu. Nič več mokrih las, nobenega tekanja iz avta – udobje, ki ga prej nisem cenila.

Zdaj, ko jih uporabljam vsak dan, jih jemljem kot nekaj samoumevnega, a vem, da niso. Kakovostna sekcijska garažna vrata pomenijo varnost, udobje in tudi estetiko. Lepo se ujemajo z videzom hiše in dajejo celoti urejen vtis.

Tudi vzdrževanje je preprosto. Enkrat letno jih namažemo s silikonskim sprejem, preverimo tesnila in očistimo vodila. Po treh letih uporabe delujejo kot prvi dan – tiho, zanesljivo in brezhibno.

Če bi danes gradila še enkrat, bi se odločila enako. Sekcijska garažna vrata so ena tistih stvari, ki jih morda ne opaziš takoj, a jih ceniš vsak dan. Ko prideš domov, pritisneš gumb in se vrata počasi odprejo, občutiš tisti znani mir: si doma, na varnem, na svojem.

Zdaj vem, da so sekcijska garažna vrata majhen, a pomemben del vsakega doma. Združujejo funkcionalnost, udobje in občutek brezskrbnosti, ki ga začutiš vsakič, ko se zaprejo za tabo.…

Huraaa, počitnice so tu

16 novembra, 2025 By Rosa Knight

Poletne počitnice so končno prišle. Ocene v šoli zaključene pozitivno, zdaj pa dva meseca brezskrbnega življenja in uživanja. Počeli bomo vse kar nam bo padlo na pamet. Malo nogometa, malo kopanja v bazenih, pa kakšna zabava v diskoteki. Vsega po malem za vse. Višek počitnic pa bo vsekakor kampiranje ob reki s kajaki.

Huraaa, počitnice so tu

Pripravljen imamo vsak svoj nahrbtnik in že smo na železniški postaji, kjer čakamo vlak do željene destinacije. Dva šotora smo že prej poslali po pošti na naslov Jakove babice, ki živi tam, kamor se odpravljamo. Pot je precej dolga, tako po kilometrih, kot po času. To so pač naše železnice. Na končni postaji izstopimo in poiščemo avtobus, ki nas bo odpeljal na cilj. Pozno popoldan prispemo do kampa. Šotori nas že čakajo. Seveda ne postavljeni. To moramo zdaj še sami narediti. Hitro naredimo dve skupinice po tri in začnemo. Postavili jih bomo bolj v kotu kampa, da po večerih ne bomo motili ostalih prebivalcev kampa. Franci nas je presenetil, hitra pošta je pripeljala njegovo kitaro od doma. Tako, da bomo zvečer ob ognju tudi kakšno zapeli. Šotora bomo postavili obrnjena eden proti drugemu, vmes pa bomo pripravili prostor za večerno druženje.

Vreče s šotori se odpirajo, kladiva in klini so tudi pripravljeni. Šotora sta hitro postavljena, klini trdno zabiti v zemljo, jarki okrog skopani. Da nas ne preseneti kakšno neurje. Uredimo še vsak svoj kotiček v šotoru, spalne vreče, svetilke pripravljene. Zdaj pa uredimo še prostor za druženje. Pohiteti moramo, večer se bliža, sonce je že skoraj čisto v stiku z okoliškimi hribi. Trije poiščemo velike kamne, da pripravimo kurišče za ogenj, ostala trojica pa prinese polomljene veje, da jih postavimo okrog kurišča. Vse je pripravljeno.…

Zanimivo pisanje člankov

10 novembra, 2025 By Rosa Knight

Cel teden sem lenaril in počel nič pametnega. Samo gledanje televizije in igranje igric na svojem pametnem telefonu. Res je pameten ja, jaz pa tudi, da tako pametno porabljam svoj prosti čas in buljim v ta mali ekran na telefonu, da kar oči pečejo. Delo pa stoji in čaka, da ga opravim. Samo se ne bo. Pa tudi noben mi ne more pomagat pri njemu. Sam ga moram naredit. Sam sem si ga naložil in sam ga bom opravil. Pa ni kaj hudega. Je samo sedenje na stolu pred računalnikom in pisanje. Pisanje. In še enkrat pisanje. Pisanje člankov in raznih objav s ključnimi besedami. Dvajset na teden jih moram napisat. Ali pa tri na dan. Sliši se mali, sliši se hitro. Ah, mala malica sem mislil na začetku. Pa ni tako. Vsaj vedno. Včasih mi kar zmanjka besed in domišljije kaj pisati.

Zanimivo pisanje člankov

Brez osebnih imen, brez imen krajev. Samo piši. Karkoli ti pade na pamet, sem dobil navodila. Pa ni tako preprosto, sploh takrat, ko je ključna beseda nerazumljiva. Pisat moraš iz glave, brez pomoči računalnika ali knjig. Prepisovanje in kopiranje strogo prepovedano. Ta teden je težek. Preveč sem bil športno odsoten in premalo doma. Zdaj pišem sem še zadnji članek. Vse okrog mene že spi. Pohiteti moram, da ne zamudim roka oddaje člankov. Pogled mi vedno bolj bega na posteljo, kjer sta moji ljubezni že v globokem spancu. Njuno enakomerno dihanje me kar vabi, da zlezem pod odejo k njima. Še malo pa bom. Še trideset besed in zaključim. Me pa to pisanje člankov za spletne strani od doma in objav izredno veseli. Prav lepo je zlivati besede na bel list papirja, lepo je opazovati črne črke kako polnijo praznino lista. Pa še dober trening za možganske celice je, da o domišljiji niti ne govorim. Kar ne zmanjka je. Končno. Zadnja beseda bo pika. Konec je in pika.…

Sanje o podjetju za promocijska darila so se uresničile

18 oktobra, 2025 By Rosa Knight

Moj stric je bil vedno eden tistih ljudi, ki so imeli vedno glavo polno raznih idej. Že kot najstnik je rad skiciral razne logotipe, si izmišljeval slogane in izdeloval unikatne nalepke, ki jih je potem lepil po zvezkih, kolesih in uličnih svetilkah. Takrat so se mu vsi smejali in govorili, da sanja z odprtimi očmi. On pa je vedno rekel, da bo enkrat imel svoje podjetje za promocijska darila.

Šele ta izjava je sprožila val smeha med vrstniki. Leta so minevala. Stric je šel najprej študirat ekonomijo, potem pa je nekaj let delal v različnih podjetjih. Nikoli pa se ni zares počutil izpopolnjenega. Ves čas mu je v ozadju brnela tista mladostna ideja. Potem pa je prišlo leto, ko se je vse spremenilo. Zbral je pogum, prihranke in dobil tudi podporo družine ter odprl svoje podjetje, ki je prodajalo personalizirana promocijska darila za podjetja. Začel je skromno, iz domače garaže. Prvi izdelki so bili kemični svinčniki z logotipi, majice z napisi in beležke s potiskom. Delal je noč in dan. Vse je bilo na njegovih plečih, od oblikovanja do komunikacije s strankami. Veliko se je učil sproti, ogromno tudi eksperimentiral. Ko pa so prišle prve večje stranke, je vedel, da je na pravi poti. Z leti je podjetje rastlo. Garažo je zamenjala moderna pisarna s skladiščem. Zaposlil je nekaj kreativnih oblikovalcev in komercialistov, ki so pomagali izpopolnjevati ponudbo. Njihova posebnost je bila, da so znali poslušati stričeva navodila in so vsako darilo personalizirali do zadnje podrobnosti.

Danes njegovo podjetje, ki prodaja promocijska darila sodeluje z več sto podjetji po vsej državi, njegova promocijska darila s stričevim podpisom vidiš na sejmih, v pisarnah, v darilnih paketih, pravzaprav povsod. In kar je najlepše, stric ni nikdar pozabil, od kje je začel. Še vedno ima v svoji pisarni prvi kavni lonček z logotipom, ki ga je izdelal, in ga spominja, kako pomembno je slediti svojim sanjam, tudi če se zdijo sprva nemogoče. Če razmišljate, kako okrepiti prepoznavnost svoje blagovne znamke, so kakovostna promocijska darila preprost in učinkovit način, da pri prejemnikih pustite trajen vtis. Kjer je cilj, je tudi pot, je vedno govoril.…

Kakšni mizarski stroji se uporabljajo v lesno predelovalni industriji

8 septembra, 2025 By Rosa Knight

Lesno predelovalna industrija je ena najstarejših in hkrati najbolj razvitih panog, ki še vedno ohranja pomembno vlogo v gospodarstvu.

Les je naraven, obnovljiv in izjemno vsestranski material, ki ga uporabljamo za gradnjo pohištvo, notranjo opremo ter številne druge izdelke. Kljub dolgi tradiciji pa je sodobna lesna industrija močno tehnološko podprta, saj delo v mizarskih delavnicah in tovarnah brez naprednih strojev praktično ni več mogoče. V vsaki mizarski delavnici so osnova mizarski stroji za osnovno obdelavo lesa. Med najpogosteje uporabljenimi je tračna žaga, ki omogoča natančno rezanje desk, brun in plošč na želene dimenzije. Pomembno vlogo ima tudi krožna žaga, ki se uporablja za vzdolžno in prečno rezanje lesa, pri čemer omogoča hitro in čisto obdelavo. Pa to še niso vsi mizarski stroji, ki jih uporabljamo. Nepogrešljiv je tudi skobeljni stroj, s katerim lesene obdelovance obdelamo na enotno debelino. V kombinaciji z vzporednim skobeljnikom omogoča popolnoma ravne in gladke površine, kar je zelo pomembno pri izdelavi pohištva.

Kakšni mizarski stroji se uporabljajo v lesno predelovalni industriji

Za izdelavo utorov, profilov in okrasnih elementov je primeren rezkalni stroj, ki z različnimi nastavki omogoča oblikovanje lesa v skoraj neomejene oblike. Prav tako so zelo uporabni razni vrtalni stroji. V zadnjem času pa so v ospredje stopili tudi računalniško vodeni mizarski stroji. CNC rezkarji in vrtalniki omogočajo popolnoma avtomatizirano obdelavo lesa z izjemno natančnostjo. Takšni mizarski stroji bistveno povečajo produktivnost, saj lahko v zelo kratkem času obdelajo veliko količino lesnega materiala in občutno zmanjšajo možnost napak. Za končno obdelavo pa se pogost uporabljajo brusilni stroji, ki poskrbijo za popolnoma gladke površine primerne za lakiranje in barvanje. V večjih proizvodnih obratih se uporabljajo tudi stiskalnice, ki omogočajo lepljenje plošč in izdelavo kompozitnih materialov. Lesno predelovalna industrija se nenehno razvija in uvaja nove tehnologije.

Pa vendar so osnovni mizarski stroji temelj vsake delavnice ali tovarne. Les ostaja material prihodnosti, sodobni stroji pa so tisti, ki tradicijo obdelave lesa povezujejo z zahtevami sodobnega časa.…

Kako se ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre razlikuje od ostalih?

9 julija, 2025 By Rosa Knight

Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre sem prvič zares cenila šele takrat, ko sem ga uporabila v svoji kuhinji. Pred tem sem ga jemala kot nekaj samoumevnega, olje kot olje, sem si mislila. Kupovala sem ga v trgovini, včasih po akciji, redko sem pogledala poreklo. Potem pa sem obiskala prijateljico, ki prihaja iz okolice Kopra in me je peljala na pokušino oljčnega olja pri lokalnem pridelovalcu.

Takoj sem občutila razliko. Okus je bil intenziven, a uravnotežen. Rahlo pikanten, s svežino po zelenem sadežu in pridihom mandlja. Tudi aroma je bila drugačna, polna, skoraj sadna. Pridelovalec nama je razložil, kako se ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre razlikuje od ostalih. Zaradi sorte oljk, načina obiranja in hitre predelave ohrani visoko kakovost in izrazit okus.

Kako se ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre razlikuje od ostalih?

Kupila sem majhno steklenico, takrat bolj iz vljudnosti kot prepričanja. A doma sem jo prvič uporabila na preprosti solati z rukolo in parmezanom, in bila sem navdušena. Okus se je čisto spremenil. Odtlej sem spremenila svoje navade, olje ni več samo sestavina, ampak pomemben del vsake jedi.

Zdaj ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre uporabljam skoraj vsak dan. Pokapam ga po juhah, testeninah, pečeni zelenjavi. Celo na kos belega kruha z malo soli je nekaj posebnega. Pomembno mi je tudi, da podpiram lokalne pridelovalce, ki vložijo ogromno truda v vsako steklenico.

Olje je zame postalo več kot le hrana, je spomin na obisk, stik z naravo in spoštovanje do tradicije. Vsakič, ko ga uporabim, se spomnim tistega dne med oljkami, ko sem prvič zares okusila razliko. In od takrat nazaj ne grem več.

Zdaj si vsako leto privoščim zalogo neposredno pri pridelovalcu, saj vem, kako pomembna je svežina. Tudi prijateljem ga rada podarim kot majhno, a dragoceno darilo. Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre mi je odprlo popolnoma nov pogled na kulinariko. Ni več le sestavina, ampak ključni del okusne, pristne in premišljene kuhinje.…

Kolonoskopija samoplačniško: Zdravje nima cene.

7 julija, 2025 By Rosa Knight

Za kolonoskopija samoplačniško sem se odločil po več mesecih negotovosti in nejasnih prebavnih težav. Imel sem občasne bolečine v spodnjem delu trebuha, pogosta napenjanja in spremenjen način odvajanja, kar me je začelo skrbeti. Moj osebni zdravnik mi je sicer izdal napotnico za kolonoskopijo, a ko sem videl, da bom moral na poseg čakati več mesecev, sem se odločil, da grem raje na kolonoskopija samoplačniško.

Na spletu sem poiskal nekaj možnosti in izbral zasebno kliniko z dobrimi ocenami. Že ob telefonskem pogovoru so mi razložili, kako poteka postopek, kakšna je priprava in kaj lahko pričakujem. Termin sem dobil že v nekaj dneh, kar mi je precej zmanjšalo tesnobo. Priprava dan pred posegom res ni prijetna – odvajalo, tekoča prehrana, več obiskov stranišča, a sem vedel, da je to nujno, če želim zanesljive rezultate.

Kolonoskopija samoplačniško: Zdravje nima cene.

Na dan posega sem prišel tešč in nekoliko nervozen, a me je osebje hitro pomirilo. Odločil sem se za pregled v blagi sedaciji, kar pomeni, da sem bil sproščen, a še vedno pri zavesti. Sam poseg ni bil boleč in je trajal približno 20 minut. Zdravnik mi je vse sproti razlagal, po koncu pa sem še isti dan dobil izvid.

Rezultati so bili spodbudni, nekaj manjših sprememb, nič nevarnega, a z jasnimi priporočili za nadaljnje sledenje. Tisto, kar mi je največ pomenilo, pa je bil občutek, da sem nekaj naredil zase, brez nepotrebnega čakanja in negotovosti.

Kolonoskopija samoplačniško se je zame izkazala kot pametna odločitev. Ne gre samo za zdravstveni pregled, ampak za občutek nadzora nad svojim zdravjem. In ta mir, ki ga dobiš po pregledu, je vreden vsakega evra.

Zdaj vem, da je preventiva ključnega pomena, še posebej ko gre za prebavila, kjer se težave pogosto razvijajo tiho. Kolonoskopija samoplačniško mi je omogočila, da sem ukrepal pravočasno in brez stresa. Tudi če si zdrav, je dobro opraviti pregled po 50. letu ali ob sumljivih simptomih. Zdravje nima cene.…

Zpiz mi je bil nekoč precej tuj

4 junija, 2025 By Rosa Knight

Dolgo sem si mislil, da je zpiz nekaj, s čemer se ukvarjaš šele takrat, ko si tik pred upokojitvijo. Da je to neka pisarna, kamor gredo starejši ljudje urejati papirje za pokojnino. A potem pa sem prav jaz imel s tem opravka in priznam, da mi je kar nekako odprlo oči. S tem pa sem se srečal na način, katerega si ne bi nikoli predstavljal. 

Začelo se je tako, da smo v pisarni, oziroma v podjetju imeli sodelavca, ki je doživel delovno nezgodo. Moral je na dolgotrajno bolniško in hitro je prišla tema na invalidsko komisijo in zpiz. Ker sem bil jaz tisti, ki v podjetju ureja kadrovske zadeve, sem moral prvič poklicati na to platformo zpiza in preveriti postopke. Do takrat namreč nisem imel pojma, kako kompleksni so lahko postopki, koliko dokumentacije je treba priložiti in pa koliko komisije vse to vključuje. Tako sem bil res čisto presenečen nad to tematiko, saj si nebi mislil, da bom imel tako zgodaj s čem takim opravka.

Zpiz mi je bil nekoč precej tuj

Tedaj pa me je čakalo tisto delo, vse tiste reči, za katere je bilo potrebno poskrbeti. Pridobiti sem moral najprej vso zdravniško dokumentacijo, pregledati, kako poteka postopek za ugotavljanje invalidnosti. Spoznati sem moral razlike med delno in popolno invalidnostjo in ugotoviti, kakšne pravice ima delavec, kaj mu pripada in kako dolgo trajajo postopki. 

Poleg vsega tega, kar je bilo kup novega znanja zame, pa sem moral še sodelovati z delodajalcem, delavcem in zdravniki. Pri tem pa sem bil še kako presenečen, ko sem videl, da mi je zpiz, oziroma tamkajšnje osebje, bilo pripravljeno pomagati. Zato res niso komplicirali, ter so mi bili vedno na voljo, ko sem to potreboval.

No postopki pa so se nato še malo vlekli. Kot sem namreč rekel, je bilo postopkov ogromno, tako da se je vse skupaj kar malo zavleklo. Vseeno pa sem se pri tem ogromno naučil, ter končno spoznal to, za kar sem mislil, da se bom srečal šele ob upokojitvi. …